Na južni obali creškega zaliva se nahaja majhno ribiško mestece Valun. Nahaja se ob morju med hribi in samo obalo, na hribu pa se terasasto vzdigujejo hiše od morja do vrha hriba.
Je pa Valun, kot ga poznamo danes, precej "mlad" kraj glede na Beli, Cres in Lubenice. Samo naselje se je razvilo in spustilo na morje šele ob koncu 17. stoletja. Valun vleče korenine iz mesta Bućev, od katerega je danes ostala samo cerkvica sv. Marka, ki je tudi vaška župnijska cerkev s pripadajočim pokopališčem, na katerem tudi danes Valunjani pokopavaju svoje mrtve. Pradedi Valuna pa so živeli v tem kraju že dolgo preden se je Valun razvil. Pozicioniranje vasi Bućev svojo lokacijo dolguje nekaterim dejavnikom: Za začetek je to strateški položaj na dvignjenem hribu, s katerega se dobro vidi samo zaliv, obdelovalne površine na tej lokaciji je precej več kot pri samem morju, na isti lokaciji pa se nahaja tudi ribnik, stara "Bućevska lokva", ki je napajala živino in zalivala polja. Temelji cerkve sv. Marka segajo najkasneje iz 11. stoletja, po čemer se lahko zaključi, da je tudi samo naselje Bućev iz istega obdobja. Poleg temeljev cerkve, ki pričajo o sami naselbini, je bila na istem mestu najdena tudi Valunska plošča, ena najstarejših dokumentov, napisanih v glagolici, ki je poleg Baške plošče izjemno dragocen element hrvaške kulturne dediščine.
Po ovinkasti cesti se lahko spustite vse do morja, očarala pa vas bo lepota samega kraja. Težko je najti kraj, ki je podoben Valunu in ki se tako naravno zlije v morski zaliv, preprosto deluje, kot da naravno sodi na to lokacijo, ne da bi motil naravo, ki ga obdaja, pravzaprav se zdi, da to dopolnjuje. V bližini vasi najdete čudovite naravne prodnate plaže in manjši kamp. V sami vasi je stavba, ki dominira in je največja hiša v pristanišču, ki ji domačini pravijo Palac (Palača). Ko nadaljujete ob obali proti centru, že po nekaj korakih pridete do glavne župnijske cerkve zgrajene leta 1851. V njej boste našli Valunsko ploščo, vzidano v steno. Ob cerkvi je tudi Toš, stari mlin za oljke, danes pa konoba, ki je ohranila isti stari kamniti mlin v sredini same stavbe. Terasa konobe je tako imenovani Glagoljski Lapidarij, v stene nad mizami so vgrajene kopije najstarejših glagolskih napisov iz Istre, Kvarnerja in Dalmacije, da skupaj z Valunsko ploščo pričajo o pomembni kulturni zgodovini Hrvaške.
Valun je znan tudi po svojih gastronomskih specialitetah, predvsem ribjih.