Dnevi Frane Petrića
V začetku devetdesetih let se je Evropa spreminjala, nastajale so nove države, Hrvaška pa je bila v vojni. V takih okoliščinah je Hrvaško filozofsko društvo leta 1992 v Cresu, domačem kraju slavnega renesančnega filozofa Franeta Petrića, organiziralo simpozij „Suvremena filozofska gibanja u Hrvatskoj, Sloveniji i Bosni i Hercegovini“. To je bil začetek dogodka, ki bo počasi prerasel v najpomembnejše filozofsko in interdisciplinarno srečanje na Hrvaškem, eno najpomembnejših znanstvenih konferenc v tem delu Evrope, ki združuje znanstvenike z vsega sveta, da razpravljajo o aktualnih problemih človeštva in raziskovalce dela velikega Cresana Franeta Petrića in drugih pomembnih hrvaških mislecev.
Konferenc na Cresu se je doslej udeležilo več kot 2000 znanstvenikov iz 40 držav, za lokalno skupnost pa je še posebej pomembno, da je na stotine znanstvenikov izvedlo več kot 300 predavanj, ki so neposredno povezana z velikim Cresanom Petrićem. Večkrat so v okviru Dni Franeta Petrića potekali znanstveni inkubatorji, ki so dijake srednjih šol seznanjali z osnovnimi prvinami znanstvenoraziskovalnega dela, metodami dela in načeli znanstvene neoporečnosti.
Mednarodna znanstveno-kulturna prireditev dnevi Franeta Petrića je edinstvena prireditev, ki vključuje tri komponente: mednarodni simpozij o Franetu Petriću, mednarodni simpozij o izbirni, interdisciplinarni temi srečanja ter kulturno-umetniški program.
Tema drugega mednarodnega simpozija v okviru Dni Franeta Petrića je vseskozi osredotočena na aktualno problematiko in jo zaznamuje interdisciplinarni pristop. Teme so bile na primer Filozofija narave, Ekologija, Izzivi bioetike, Filozofija in tehnologija, Demokracija in etika, Filozofija, znanost, religija, Človek in kultura, Filozofija in globalizacija, Filozofija in mediji ter Vprašanja identitete. Predavanja potekajo v hrvaškem, angleškem in nemškem jeziku.
V okviru Dni Franeta Petrića potekajo tudi priljubljena javna predavanja, prilagojena širši publiki, promocije novejših filozofskih del in drugi dogodki.
Frane Petrić (Cres, 25.4.1529 - Rim, 6.2.1597), hrvaški filozof, polihistor, grecist in latinist.
Učenjak evropskega slovesa, eden najbolj izvirnih in svobodomiselnih mislecev svojega časa. Bil je antiaristoteličan, zagovornik posebnega platonizma, profesor filozofije v Ferrari in Rimu. Objavljal je pod latiniziranim imenom Franciscus Patricius, pisal pa je v latinščini in italijanščini. Petrić se je ukvarjal tudi z astronomijo, meteorologijo, arheologijo in politiko. Prepotoval je vso Evropo in si s svojimi deli pridobil veliko slavo.
Njegova številna dela kažejo na širino njegovih interesov in vpetost v številna področja in disciplinarna znanja: od trgovine, medicine, filozofije do založništva. Petrićev prvenec je utopično delo Sretan grad (Srečno mesto), za katerega je bil njegov vzornik Cres. Njegovo glavno delo je "Nova opća filozofija" (Nova splošna filozofija), v katerem je podal zaokrožen sistem filozofije, ki so ga cerkveni krogi obsodili in prepovedali širjenje zaradi nasprotovanja veri in vnašanja elementov nekrščanske religije. Velja za predhodnika in učitelja slavnega Giordana Bruna.