Palača Moise Cres
Monumentalna zgradba sredi srednjeveškega jedra Cresa je bila zgrajena v prvih letih 16. stoletja na najboljši legi v mestu: na križišču glavne mestne arterije in ene od stranskih ulic. Stavba dominira v južnem delu mesta in izstopa nad skromnimi dvonadstropnimi zgradbami, ki gledajo na intimna skupna dvorišča in ozke, zapletene ulice.
Palača Moise je daleč največja stavba v mestu: njena tlorisna površina je razdeljena na kar 7 katastrskih parcel. Pogled z višine na njeno streho najbolje ponazarja razmerje med velikostjo te stavbe in drugimi stavbami v mestu. Zahvaljujoč skupni površini 1800 m2 je to največja renesančna palača na hrvaških otokih.
Skozi zgodovino te razkošne trinadstropne stanovanjske stavbe se prepletata patricijski družini Moise in Petris, ki ju povezujejo zakonske vezi. Medtem ko je bila družina Petris ena najstarejših lokalnih patricijskih družin, je družina Moise prišla iz Senja.
V sklopu stavbe se nahaja osem grbov družine Petris in dva grba družine Moise, kar razkriva, da je bila prav ta palača baza najmogočnejše, izvirne veje družine Petris. Zato se v novejši literaturi palača imenuje "palača Petris-Moise". Tu je svoje otroštvo preživel tudi Frane Petrić, slavni renesančni filozof, rojen v Cresu, preden ga je njegov stric Ivan Juraj Petris pri devetih letih odpeljal na ladjo v boj proti Turkom.
Najboljši primer grba družine Moise je nad stranskim vhodom v prvem nadstropju: stolčen grb v obliki konjske glave (scudo a testa di cavallo) se nahaja znotraj venca. Ščit grba prikazuje prečni tram, nad katerim stoji lev z dvignjenimi tacami na ognjenih jezikih, ki štrlijo iz spodnje polovice ščita. Lev v desni šapi drži šesterokrako ("Davidovo") zvezdo.
V drugi polovici 20. stoletja je tu živelo veliko družin, ki so stavbo preuredile v manjša stanovanja in sobe. Zaradi okoliščin, v katerih so ti ljudje živeli – v skladu s tematikami dnevnega tiska v poznih 60. in zgodnjih 70. letih 20. stoletja – so Creščani stavbo poimenovali Biafra. To ime je globoko zakoreninjeno v kolektivni zavesti, zato se tako imenuje še danes, čeprav se skoraj nihče več ne spomni države, po kateri je palača dobila ta vzdevek. Zgradba je postala zelo zanemarjena in konstrukcijsko nevarna, zato so bili vsi stanovalci izseljeni, objekt pa izpraznjen. Temeljita obnova s pomočjo EU sredstev je trajala od 2015 do 2019. Mesto Cres je stavbo dalo v uporabo Univerzi na Reki za dobo tridesetih let. Zdaj je v njej humanistični raziskovalni in kongresni center Univerze na Reki.