Frane Petrić
Franciscus Patricius (1529. - 1597) se je rodil v Cresu 25. aprila 1529 v najvplivnejši veji patricijske družine Petris. Prvo desetletje svojega življenja je preživel na Cresu, nato pa ga je stric Ivan Juraj Petris vzel s seboj na galijo pod svojim poveljstvom, da bi z njim sodeloval v bojih proti Turkom. Frane Petrić je po več letih, preživetih na galiji, odšel na študij v Benetke, Ingolstadt in Padovo. Pokrovitelj njegovega zgodnjega izobraževanja je bil njegov sorodnik, slavni reformator Matija Vlačić Ilirik.
Bil je neoplatonist in eden vodilnih renesančnih filozofov. Kot pravi renesančni človek se je ukvarjal z mnogimi področji, vključno z astronomijo, meteorologijo, arheologijo, geometrijo, pravom, poetiko in politiko. Bil je profesor na univerzah v Ferrari in Rimu. Objavil je veliko del, najpomembnejše pa je obsežno delo „Nova de universis philosophia“ (1591), ki se je znašlo celo na vatikanskem seznamu prepovedanih knjig „Indeks librorum prohibitorum“, a je bil kasnejši ponatis s pojasnili s seznama umaknjen. V naših krajih je najbolj znano njegovo prvo delo „La città felice“ ("Srečno mesto", 1553), distopična analiza ureditve idealne družbe. Njegovi nauki so vplivali na njegovega sodobnika Giordana Bruna, pa tudi na kasnejše učenjake, kot so Hobbes, Descartes in Newton – avtorje, ki so se tudi znašli na omenjenem seznamu prepovedanih knjig. Bil je član številnih znanstvenih akademij tistega časa. Umrl je v Rimu leta 1597 in je bil pokopan v cerkvi sv. Onofrija, v grobnici njegovega sodobnika Torquata Tassa, s katerim je imel napet odnos, poln strokovnih polemik, a sta gojila spoštovanje drug do drugega in se celo spoprijateljila ter si sedaj delita večno počivališče.
Osnovna šola na Cresu nosi ime po Franetu Petriću.
Vsak september poteka večdnevni filozofski simpozij Dnevi Franeta Petrića v organizaciji Hrvaškega filozofskega društva.