Kultura in umetnost Cresa

Kompleks frančiškanskega samostana se nahaja ob samem starem mestnem jedru. Kot običajno se je tudi ta samostan nahajal izven mestnega obzidja, a je s širjenjem mesta sčasoma postal del širšega mestnega jedra. Samostanski kompleks sestavlja cerkev sv. Frančiška Asiškega z zvonikom, dva samostana, samostanska poslopja ter vrtovi in oljčni nasadi. Nekoč so samostanska zemljišča segala vse do morske obale. Danes je na tem območju ladjedelnica, o nekdanjem samostanskem posestvu pa pričajo stara vrata v zidu ob cesti.

Cres je bil obdan s sistemom mestnega obzidja in obrambnih stolpov, ki je bil delno porušen konec 19. stoletja, ostalo pa po drugi svetovni vojni. Od tega utrdbenega sistema je ostal stolp na hribu ob starem jedru, več drobcev obzidja in tri mestna vrata: dvoja na promenadi in ena pod stolpom z uro.

Palača Arsan, najstarejša creška patricijska palača, je bila zgrajena na mestu nekdanjega arsana (ital. arsenale, ladjedelnica), zato se je ime "Arsan" uveljavilo skozi zgodovino. Pred muzejem je bronasta skulptura Franeta Petrića, delo kiparke Marije Ujević-Galetović. Renesančni filozof Frane Petrić se je rodil na Cresu, veja družine Petris, iz katere je izhajal, pa je povezana z bližnjo palačo Petris-Moise. Palačo Arsan je zgradil škof Antonio Marcello de Petris, iz druge veje družine Petris.

Stolp na hribu ob starem mestnem jedru je edini ohranjeni stolp izmed nekdanjih petih stolpov, ki so tvorili sistem utrdb, ki so obdajale mesto Cres.

Ob selitvi upravnega sedeža iz Osorja na Cres je bilo treba zgraditi nove in večje upravne objekte, predvsem mestno ložo, kjer so potekala sojenja in seje mestnega sveta, uporabljala pa se je tudi kot tržnica.

Monumentalna zgradba sredi srednjeveškega jedra Cresa je bila zgrajena v prvih letih 16. stoletja na najboljši legi v mestu: na križišču glavne mestne arterije in ene od stranskih ulic. Stavba dominira v južnem delu mesta in izstopa nad skromnimi dvonadstropnimi zgradbami, ki gledajo na intimna skupna dvorišča in ozke, zapletene ulice.

Franciscus Patricius (1529. - 1597) se je rodil v Cresu 25. aprila 1529 v najvplivnejši veji patricijske družine Petris. Prvo desetletje svojega življenja je preživel na Cresu, nato pa ga je stric Ivan Juraj Petris vzel s seboj na galijo pod svojim poveljstvom, da bi z njim sodeloval v bojih proti Turkom. Frane Petrić je po več letih, preživetih na galiji, odšel na študij v Benetke, Ingolstadt in Padovo. Pokrovitelj njegovega zgodnjega izobraževanja je bil njegov sorodnik, slavni reformator Matija Vlačić Ilirik.

Creška zborna cerkev je bila dokončana v zadnjih letih 15. stoletja. Ta triladijska bazilika in njen 22 metrov visok zvonik se nahajata na podaljšku v gosti mreži srednjeveških ulic, ob vhodu skozi pristaniška mestna vrata. Mašna slavja igrajo pomembno vlogo v dinamiki mesta, zlasti ob velikih praznikih.

Najstarejša delujoča creška cerkev je nekdanja glavna cerkev, ki je stala na prostranem trgu v samem središču takratnega mestnega jedra. Zgrajena je bila v 13. stoletju in posvečena svetemu Izidorju, zavetniku mesta Cres, katerega dan se praznuje 2. januarja. Sveti Izidor se na Cresu imenuje po grški obliki imena "Sidar", kar priča o raznolikih kulturnih vplivih v primorskih krajih. V cerkvi je ogromna lesena skulptura sv. Izidorja iz 15. stoletja, izrezljana iz lovorovega lesa, visoka kar 220 cm.

Vsako srednjeveško mesto, tudi mesto Cres, je imelo svoj lazaret za romarje in bolnike. Poznogotski lazaret je bila zgrajen sredi 15. stoletja ob takratnem stolpu Svetega Duha, takoj izven mestnega obzidja. Najden je bil prizidek, za katerega se domneva, da je bila karantenska zgradba, ki so ji morali biti podvrženi mornarji in potniki. Ob lazaretu je cerkev Svetega Duha in krona vodnjaka iz 14. stoletja z grbom neznane družine.

Muzej ovčarstva, prostovoljni projekt domačega društva „Ruralna otočna grupa“, se nahaja v nekdanjem župnišču v Lubenicah. Muzej ovčearstva je neprofitna, nevladna in nestrankarska organizacija, ki je ustanovljena z namenom ohranjanja kulturno-zgodovinske materialne in nesnovne dediščine otoka Cresa. Poleg stalne razstave, ki predstavlja dela in običaje, povezane z ovčerejo, se izvajajo tudi številni projekti za spodbujanje ohranjanja avtohtone ljudske arhitekture, oživljanja lokalne ekonomije, uporabe obnovljivih virov energije, varstva okolja, urejanja okolice z interpretacijo in razvoja projektov, povezanih s trajnostnim otoškim turizmom.